Velikonočna jajca kot čarobni in darilni izdelek

Okrogli stol

Domače društvo Kobilja glava je v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Trinko iz Čedada pripravilo v siboto popudan na dreškem kamunu lepo srečanje na temo pierh, pisanih velikonočnih jajc, ki so jih žene iz vasi pod Kolovratom začele nazaj runat z željo, de nazaj oživijo tolo lepo an malomanj pozabljeno navado.

Pierhe, kar so jih runal, so imiele veliko vrednost. Pred uojsko an hitro po nji še ice je bluo velika rieč an lepo darilo. Lepuo pofarbane an s tipičnimi velikonočnimi motivi so bile pa prave umetnine.

V etnografskem muzeju v Ljubljani imajo veliko zbierko pirhov, med njimi so tudi tiste, ki jih je gor pošlju mons. Ivan Trinko. Bilo je leta 1946, kadar so ga iz ljubljanskega muzeja vprašal, če je tala navada poznana po Benečiji. Trinko je pisu damu, naj mu pripravijo pisane jajca an jih je pošlju v Ljubljano, kjer so jih skranil an jih spet parnesu na dan akademik dr. Milko Matičetov malo cajta od tega. Bil je tudi on v siboto na Razpotju, vesel, da se je lahko o teli in drugih navadah pogovarjal z domačimi ljudmi a tudi vesel, da so navado začeli spet oživljati.

… Lepuo je bluo poslušat dr. Nevenko Židov iz ljubljanskega entografskega muzeja, ki je podrobno pokazala posebnosti pirhov. Bile so pofarbana an okrašena trdo kuhana ali izpihana, izpraznjena jajca. V začetku, v 19. stoletju so bile v rdeče pofarbane an po ljudskem verovanju je tuole predstavljalo grob iz katerega je Kristus vstal, ali Kristusove rane. Pripisovali so pierham zdravilno in magično muoč, na Koroškem so s pierhom, ki pa ga je znesla črna kakuoš, zdravili ernio.

Zlo lepuo an s pomočjo liepih fotografij nam je potle Lucia Trusgnach od društva Kobilja glava poviedala, katere so bile najbuj pogoste podobe na jajcih an kak pomien so imiel tisti simboli, ki so bili malomanj vsi povezani s krščansko viero.

Novi Matajur 6/3/08

Slike: © Novi Matajur, Emanuela Cicigoi – Vse pravice pridržane!