Biela al armena, le pulenta je!
Kaj lieušega ko stopit tu hišo an zauonjat de se kej kuha? Še kadiž ta z kotlicja pulente nam stor sline tec, če ni druzega, zak nam pernese napriej kak kompanadih, čakamo ta h nji kak dober toc. Pa je zadost an no jce sigrieto al pa in kos siera tah pulenti za no južno de se obliznemo perste, potlè.
Per majhinim, mama nam jo je napraujala z mliekam sladkim al pa v majhinih koščicjeh ta na tontu, za de se je počuhala pried. Ta na sred, in kupčic cukerja an tu tist smo močil koščicie pulente pried ko smo jih diel zvestuo gu usta z rokam. Ta na sred mize velika pulenta glih oberniena ta z kotlicja na leseno pulentino je uonjala an se hladila: armena, biela al pu an pu, le fajna an dobra je bila. Mama jo je preriezala z nitjo nategnjeno med rokam od zdol gor ta na sred, potle na križ an še an še dok ni bila usa v kosjeh an se ni odperla. Sim čakala, kleče na kandrej, de kosje taper kraj se prekucnejo dona mizo pa so ostal glih intkaj odperti, za pokazat rano an spustit uonjo, ko obiuni listi živega pušlja.
Ker smo zrasli, pulente jo nismo vic ljubil, tkaj ko per majhinim. Smo miel raj pastašjuto k’ je uzela prestor tistih starih jedi ko brovada an župe an use kar jr bluo ušec našim te starim.
Kidà smo jo pogriešli? Ko zmierej, ker je permanjkala. Al niemamo cajta al se muormo ahtat jest, rata de pulente jo na kuhamo vic. Jo pried kupmo že skuhano, taka k’ cje naj je, an tu plastiko zavita an de bo durala kak miesc. Tisto našo, k’ se počas an dugo kuha an muora miet po kadiži za bit te prava jo, na žalost, riedko pokušamo. Al prašamo mamo, naj nam jo skuha, al pa se denemo za pulento ker se cjemo otrest, manjk za in par ur, od usakdanjega letanja an iti no merco bul počas. Ker pride tist moment, začet glodat kotlic an zamešat noter pulento tana ognju, rata zaries ko adin šenk za naše zmedeno življenje. Teluo an dušica se odsapnejo grede k’ se mješa pulento. Se more popit pu glaža dobrega vina grede k se klepeta z perjatelji, brez se zabit potrest padelco kier se tenfa kak okusni an dober toc.
Nam kor: serkuova moka, uoda, suou, dobra voja, cajta tkaj k se ga nuca an taki prijatelj de so jo vriedni.
