Kruh, maslo an cuker
Al se zmisliš quo j’ uonjalo maslo te domacje, že od deleča, ker je cverlo tu padelc an je rounalo tako vesoko pieno de je šla čez use jice an je pustila na beljaku armen rikam, ko tana šnitah k’ smo takua radi jedli. Je bluo zadost omočit kak kos starega kruha tu mliec an jejc strepetanim an diet cvriet in par minut tu sigrieto maslo. Ocukerane po verhu, so ble hitro sniedene, dok so ble gorke. Nona jih je rounala, ko je peršu kajšin naviedič nas gledat, al pa puno bukalino, za Velikonuoc. Mama pa bulj pogost.
Če me je kakert mama prašala, kej cjem jest, navadno ker sim bila bouna, mi ni korlo dugo študierat, sim jo zmierej prašala raiž per mliec al pa purè di patate. Naš klampier ovarjen “v botah”, olupjen šele gorak an zmaščen z vilc z maslam, pomečeno z mliekam naše krave. Use perdielano tadoma. Se na more še poviedat kuo je bluo dobrò. Za narest maslo, mlieko sladke je bluo stučeno tu dažic – glih tista kamer klademo zdej lombrene – dok na verhu se niso začele zbierat armene zvezdice, zmieram le vic, an dok se jh ni moglo pobrat z leseno žlico, diet tu no šalco an vetočit batudo. Maihin križ preriezan na verhu masla z žlico v čast Bogu, ande metilce je bluo nareto. Ker smo bli lačni smo prašal kruh z maslam an na maslo smo posul no malo cukerja. Šele bulj nam sline tečejo, zdej k’ se muormo ahtat masla, cukerja an kruha.
