Sv. Ivan an kries
Junja miesca, za Svet Ivan se je napraujou kries an so se flokale urata. Rože svetega Ivana, nabrane na nit an lepuo obiešene al pa zvezane u kriš, so majale nad usakih urat, an tistih od hlieva.
Pravejo de kar se dene na sonce tist dan, moli ga na bojo tikal, zatuo so bli ganki pun blaga k’so gaspodinje vetegnile ta z banka.
Takalih pravc je puno. Tana kaki bul so se zbierale fažine za kries an ker je začeu mrak, se ijm je dalo oginj k’se je nanaglim sperieu.
Usi vasnjani smo bli oku ognja: smo ogrieval naše kosti za vegnat reumatizem an gledal iskre k so šle vesoko u luht.
Ta miz naše bule smo gledal kriesi k’so peržigal tu te druzih vaseh an smo jih šacal tu tami. Otroc so se veselil an bazgal tu oginj.
Mladuast, nadužnost, ljubezin, vraže, stare pravce, veselje an nomalo strahu, use kup za no nuoc.
Nuoc magična k’ni zgubila nje lepote an usako lieto se ponovi.
Slike: Gabriella Cicigoi