Rožinca, lietni praznik Marije vnebovzete
Rožinca je ko lietni Božič. Cierkou je tako puna de na pasajo usi gonot. Pred mašo an po maš usi se pozdrauljajo, se objemajo, an se pravio novice din druzemu. Tu miest telega se ga na vide! Tle usi se poznajo po imen, an če priš ot zuna cejo poznat an tebe: “Kuoi fain! Kuoi velik! Kuoi zrasu!” Per maihinim sim mislu de se takuo pozdrauljajo, an zdej k sim velik an viem ki pride rec, no malo me je špot an no malo sim pa rad zak se mi zdi de s telim so me sperjel tah njm. Po maš je pa velika južna. Ne samua usa družina: puno žlahte, perjatelj ot deleča, an taz druzih dežel. Za tolo veliko, šumno družino kor usakrat doluašt še no mizo an zbierat kandreje. Mine kor nimer sediet šele taper te malih, tana stolu, glih kier se mize perbližejo. Se vie de nisim komod takuo k sim vesok, ma se oprem tah zidu an usakintkaj nategnem noge če morem.
G.L. Massari in Rožinca je naša Izd. Most, str. 40
