Ocnebardo, takuo so ankrat dielal tle par nas

Kaj utegne narest na ‘peščica’ ljudi dobre volje! Tuole nam je paršlo na pamet vsaki krat, ki smo vidli, kaj organizavajo tisti od Kobilje glave v Dreki. Odkar so se diel kupe, kako lieto od tega, Dreka vičkrat tu liete oživi, ku ankrat njega dni. Telkrat še kar puno ljudi je v saboto, 9. vošta popudan, skočnilo do vasi Ocnebardo, zak gor so kazal stare diela: so tukli ušenico, predli volno (vuno) an pledli, runal žeke, pral z luham (s pepelam), nardil slamnasto strieho an… skuhal pašto za vse. An vsakoantarkaj so jo tudi zagodli.
Če kajšan je teu zviedet kiek vič, Graziella an Norma, Marica, Gabriela, Lucia, Gino an drugi, grede ki so dielal, so tudi vljudno odguarjal. Gabriella an Norma: “Kuo smo pral blaguo s pepelam? Smo diel pepeu v vrielo uodo, notar smo diel vse blaguo za prat, splaknil smo v patoke, an ne tu korite na sred vasi, ki je bluo samuo za žvino napajat an prat idrik!, an potle smo sušil pa na travi. Ja, cieu dan smo ble du patoke…”
Marica: “Je bluo puno vasnjanu, ki so imiel uce. Žene smo hodile od hiše do hiše za imiet vuno… Predle smo jo še posebno za kancete plest. Pledle an šivale smo. Adna žena v vasi je imiela puno diela samuo za koutre šivat!”
Gabriella: “Žena, ki je imiela pet, šest otruok, an kajšankrat še vič, nie imiela druzega ku žeke runat…”
Bohloni vsiem od Kobilje glave, ki še ankrat so ponudli take lepe posebne ure pune spominu, pa tudi učila.
Novi Matajur – Redakcija – 08. september 2014