Barvanje pirhov, kot nekoč, v Dreki

V nedeljo popoldne je bilo v planinski koči na Solarjih, v neokrnjeni naravi v Dreki-Drenchia, prijetno srečanje dveh skupin žena, ki sta prikazali vsaka svojo originalno tehniko barvanja pirhov, kot so to delale že v starih časih njihove prednice. Srečanje je povezoval inž. Fabio Bonini, ki raziskuje preteklost in običaje Nediških dolin.
Skupina Kobilja glava iz Dreke-Drenchia je povedala, kako so iskale in ne brez težav dobile originalne motive starinskih okraskov za “pierhe”, s tem da so obiskovale na domu in povpraševale o tem starejše osebe po raznih vaseh. Ti motivi so velikonočni, kot npr. zajčki, jagnje, piščančki, križ, srce, ali pa spomladanski. Kuhana jajca se najprej obarvajo z naravnimi barvami kot so čebulni zunanji listi, različna zelišča, lubje ali pa z barvo za hrano. Na jajce se s kredo zariše zaželjeni motiv, ki se ga nato izpraska z nožičem, tako da se prikaže zaželjena podoba. Skupina Kobilja glava je še posebno ponosna da hranijo v Etnografskem muzeju v Ljubljani okrog petdeset “pierhov”, oz.”pierhastih jajc”, ki jih je daljnega leta 1906 poslal iz Trčmuna mons. Ivan Trinko in da uspejo one danes spet pripraviti in predstaviti tudi drugim te dragocene in izredno lepe izdelke. Zadovoljne so da na ta način ohranjajo kulturno dediščino teh krajev.
Iz Poljubinja blizu Tolmina pa je skupina “pisalk pirhov” predstavila svoje praznične pirhe, ki jih pripravljajo prvo nedeljo v maju ob prazniku Šempavu. To je obletnica blagoslovitve cerkve sv.Pavla. Njihov način barvanja oz.pisanja pirhov izvira iz 16.stoletja. Kuhana jajca okrasijo s peresi, ki jih namakajo v vreli vosek in jih nato pobarvajo v bordo in višnjevo barvo s čebulnimi olupki ali z barvo za hrano. Motivov je več, npr. srčka, razne cvetice in drugo, posebnost teh pirhov pa je, da se nanje napišejo, vedno z vrelim voskom, pesmice, ki so lahko šaljive, ljubezenske, zbadljive, spominske… Skupina pisalk pirhov je nastala leta 2006 in že takrat se je na povabilo organizatorjev udeležila prve razstave pirhov na Sveti Gori. Njihova posebnost so predvsem domiselne pesmice. Ta običaj pisanja pirhov s pesmicami so predstavile tudi po radiu, na televiziji, v časopisih in v revijah.