Velikonočne navade – Pierhe dreškega kamuna

Maloman pouserod, za Veliko nuoc se napraujajo pierhe, pofarbane al drugac okrašene jajca.

Po navad se napraujajo na velikonocno siboto popudan. Po slovanskih deželah, an Sloveniji, pierha, al velikonocno jce, se klice pirh, an pisanica al pisanka.

Ime pierha se je ohranilo posebno po Dreškim kamune; po bliznjih vaseh so poznane ko pisane jajca.

Kajšin jh puobneje ko “pierhaste jajca”; malomanj usi te stari poznajo pa “pisane jajca, “bomo pisal jajca”.

Tehnika pierh je poznana bulj na šerokim ko ime.

Userod so šenkval pierhe za Veliko nuac, nar priet otruocem, kajšni puobnejo de an te mladi, zaljubljeni, so se jh šenkval.

“Ce mi priš namietat klampier, ti šenkam pierho” so nam pravli, za de smo pomagal bulj zvestua, pa dost kert je ostalo na pravca.

Je trieba povjedat de inkert no ice je valjalo in dan diela nega otroka. Ni cuda de so ble dobro stiete, so ble lepe, an tud dobre.

Jajca se dugo kuhajo u farbani uodi an ker se pomerzljo se pa okrasijo.

Tle per nas se steržejo – praskajo, an podoba se perkaze v “negativ”.

V Beneciji nucamo le tisto navadno tehniko userod, ce glih na kajšnih vaseh ime telih jajc se zgubja.

Drugot po Sloveniji se krasijo tud prazne jajcne bužine, tle per nas nismo ušafal takih.

Kok je povedala prof. Nena Židov, iz Etnografskega muzeja v Ljubljani, v Beneciji se je ohranila posebnost (do 20° Stuolietja) diženjat žvino, ne samua pušilcje.

Take motive jih ušafamo an na pierhah k je mons. Ivan Trinko, 1906. lieta, pošljou v Ljubljano: tam Etnografki muzej jh šele varje.

Ker na Društvu Kobilja glava smo preštudieral de bi korlo ponovit navado pierh, smo zacel prašat po vaseh te stare, ka se šele zmislijo.

Dol po dolin spomini so manj erjal ko gor po brezieh.

Farba za jajca an motivi

– do perve svetovne vojske so se nucale samuo naraune farbe, ko galubje cebule; – med vojskmi so zacel nucat umetne farbe: cunje pofarbane, farbo za gvant, farbo za bajsat, farbano karto, in t. n. Motivi napraskani so bli usakesort pa standartni. Na zadnjo stuoletie so se malo spremenil. Tuole se fajno vid ce permiermo pierhe k se praskajo donis v Drec an tiste k stuo liet od tega je pošljou mons. I. Trinko v Ljubljano.

Motivi narave, kar vidmo okuole nas:

Velikonocni motivi kristijanske viere:

Krancilni, girlande, ternje an kite:

Za pierhe murozov, puno pušilcjou, galobi an serca perbližane:

Adni se zmislijo de so miel napisano “Velika noc”, “Srecno Veliko noc”, drugi pravjo de napisi so bli “Buona Pasqua”.

Spomini telih zadnjih niso šigurni an lohnej se nanašajo na bližnje cajte.

Napravt no pierho ni blua prou lahko

Posoda za praskat je bila usake sort.

Dostkert so nucal te debele igle, tiste šquadraste za materaše an za žeke šivat.

Ker so se zlomil jh niso vergli, so jh skranil prou za tele diela. Po navad so bli možije, posebno tisti k so bli bulj rocni od mištierja, k so nucal britule za se brit an škloce, cveke, škarje an use kar je riezalo.

Gu Hostnim Tona Lušcakou je perpravu sam in “posebin cerauf” an s tistim je ovijou oku ica.

Gospa Felicita, goz Verha, ni znala poviedat bul natanko ob telega ceraufa, pa prav de je bila na posoda k se je nucala samua za pierhe rounat. Ta po vaseh vic al manj usi so stergal pierhe.

Adni pa so bli posebno štjeti. Po navad so bli šuaštari al žnidarce. Oni so runal pierhe za use otroke u vasi.

U Ocnimberdu na pozabjo nune Cikove k’jh je znala rounat s tako fantazjo de jh ni bluo dvieh poglihanih.

Še donis se spuomnijo na Tonia Petrinova taz Dubenijega (rojen l. 1882), na Štefanjo Drecinovo taz Lombaja, na Marijo Balentarjovo taz Tapaluovega (rojena 1909), na Petra Karjuolovega (1861 – 1933) an na Tonia Lušcakovega (tiste leta) doz Hostnega, na Tonino Šiucicjovo (rojena priblizno 1910) doz Gorenjega Tarbija.

Kua se farbajo ?

– Operemo jajca z žajfo za posodo, za de ljeuš uzamejo farbo an jh ovarmo dobro terdua z galubjem cebule al z drugo zelenino. Malo priet ko so kuhane, uliemo tu uodo no žlico ejsha de se farba sprime. Jh pustmo pomerzliet. – Ce se nucajo te kupjene farbe, je trieba lepua prebrat kaj napisano an glih takua narest. – Ce se cje, jajca se morjo zavit tu kake majhine perje al tu pušlje; za ustavt, usako zavit tu naylontovo kanceto, priet ko se denejo kuhat tu farbano uodo. Perje an pušlj ostanejo potle ko “veriezani” na pofarbani bužin. – Ce na operemo jajc an jh denemo kuhat tapod zelen al galubje, farba se sprime takua k pride, “ko mramor”. – Potle k so vepisane, za de bojo bulj lašcieve, mormo pomazat pierhe špeham al z oljem S kerim pofarbat ?

• armeno: galubje cebule, zaferan, komilca, piskulinci;
• ruso: galubju cebule doložmo the al pa kafe, ceriesnjove gslubje;
• zeleno: pokriva, brušjan, usake sort perja taz verta, galubje jesena,
• popravajta: galub kostanja al doba, uoglje, cunje farbane, farba za bajsat …

Kua narest ?

S kako špikasto posodo – škarje al kej takega (taljerin) – vepišemo kej gu verhu, na obadva kraja:

Na more permanjkat kak krancjl,

ternjuova krona,

al pa liesinca.

Kar ostane prestora, ga napunmo z našo fantažjo…

… takua de na bo lieuše pierhe ko naše, an za šigurno jo na bo poglihane, za bedne soude!

Velik dar za Veliko Nuac!

Kej ciejo rec tele znamunja ?

Ni lieušega znamunja živlenja, ko k je jce. Use kar živi pride taz jca. 

Use tele podobe, na no vižo al na tedrugo nam pravjo ob ponovljenj živlenja, ko pomlad; Vemo de Velika nuac je praznik uzet taz bulj starih navad praznovanja pomlada: je uzela prestor paganskega praznika, ot katerega je pošadala podobe an je doložla še svoje, tiste ot Kristjanske viere. An ker tele znamunja ocitno an žalostno gauorjo ob Jezušovega terplenja (ternova krona) an smerti (Kriš), mi vemo, de odzat za telim pride ne samua niega smertustajenje, pa tudi naše ustajenje, naše zvelicanje an novua živlenje po smerti. 

Podobe narave:

• Štierka: srecja, pomlad.
• Pušilc: pomlad, zbujenje, veselje.
• Zvezde, luna, sonce: vencnost, menjava lune an cajta.
• Kakuoš an cibeta: domacje živlenje, pomlad, rojenje / novuo živlenje zvezano z jcam k mamo tu rokah.

Krancilni:

• Greke: ko naše živlenje dan za dnevam, štupienja za štupienjo, potarplenje.
• Rožasti: pomlad, ponovlenje, lepotà, živlenje, veselje.
• Ternuova krona an ojka: Velika nuac, terplenje, martranje Jezušove, Ojcni vert (Getzemani, kier so se kliestli drieulj) an Sveto olje, požegnano pred V.N : odpušcenje grehov, naše rešenje an veselje smertiustajenja.

Podobe viere:

• Petelin: ko kakuaš, domacje živlenje – an kuo je pieu Svetemu Petru.
• galob z ojko = podoba Kristušova : K. je peršu med nas za nam pernest mier; galob = Sveti Duh, je podoba meru an ljubezni po usim svietu.
• zajc te duji je podoba Jezušova pervega kristjanstva, zmierej cje an sam.
• Janje = darovanje (Judi so ga daroval ob V.N.), an Kristus Pastir.
• Serce Jezušove: terplenje martranja an terplenje za use griehe uzete nad se.
• Obhajlo: “…to delajte u moj spomin.”
• Kriš: Križova pot, darovanje.
• Liesinca: zvežejo nebesa an zemljo. Gor u luht an doz luhta; Buog je pošljou niega sina za nas rešit – Liesinca so Podoba Matere božje zak skuoz njo Jezuš je peršu dol na zemljo.
• Kalvar – Jezušova smert, niega mankanje.
• Zvonovi: Prah med nebes an zemljo – so zamucal ker je Jezuš umru, potle oznanjo de Jezuš je od smerti ustou. – Nam oznanjo srecjo an nasrecjo. Prou ko “Glas Božj”, klicejo viernike k molitvi, k bouganju zapuovedi božje.
• Murozi – k navadnim znamunjam so se dokladal dva serca z imen murozov, kak galob an še kaki pušilci… zadost murozam za se poviedat de se majo radi.

“Velikonočne navade – Pierhe dreškega Kamuna” – Natiskali Društvo Kobilja Glava v sodelovanju Kulturno društvo Ivan Trinko za leto 2010