Pojdite na glavni meni Preskoči na glavno vsebino

Donašnja Rožinca

Puno cajta je pasalo od kar smo takuo zvestuo čakal Rožinco, per majhinim, pa ostane naš narbulj velik praznik.

Perkliče šele puno naših eldi k’ pridejo na počitnice tle u našo dolino. Škoda de usako lieto je bulj težkuo navade spoštovat: Tonkači so zmieram tisti an ni lahko jim ušafat mlade učence.

Hosti so uciefale snožeta kier so rasli pušilci Marije Rožince an jih bomo muorli prece sadit tu vertu al ta po važeh, celih vemo de na bojo glih taki ko te duji.

Kar je ostalo zmieram glih je veselje s katerim usako lieto napraujamo gubance, snopicje, oflokamo cierkou, gremo k’ Veliki Maš an zvestuo piejemo tu precesji.